Izvir

Drage moje/Dragi moji

Življenje je nekaj unikatnega in to je lepo, da ceniš. Teh nekaj let, ki jih imamo tu na Zemlji mine zelo hitro, najbrž veliko hitreje kot si mislimo.  Kaj se zgodi potem, ne vemo, a  vemo,  da takih trenutkov kot so sedaj, ne bo nikoli več.  Lahko smo zaradi tega otožni, ker so odšli, a je veliko bolje, da smo hvaležni, ker smo jih imeli, da se veselimo, ker smo lahko v dar dobili to dragoceno izkušnjo, imenovano Lajf.

Čutim, da bo leto 2015 zmagovalno.  Ja, sranje se dogaja, nedvomno in redno, standard države pada, a nujno je, da svoj standard dvigujemo.  Vsako jutro je nova šansa za spremembo, če pa spremeniš sebe, s tem lahko spremeniš svet. Na bolje. Rad bi Vam zaželel, da bi bilo vse lepo, a to danes med nami mladimi dostikrat pomeni, da je - lahko. Pa naj ne bo tako. Naj bo – težko – a vredno.

 Naj se premagujejo strahovi, naj se ruši tišina, naj se ustvarjajo novi pogledi in iz njih moč za nova dejanja in korake po poteh, po katerih še nikoli nismo hodili in so strme, trde, neizprosne in negotove, a pomembno je, da smo gotovi v sebi, v sebe, da je to prava pot, četudi je osamljena in boleča . Ker nakoncu te poti, ko premagamo strahove,  ko zmoremo iti naprej dlje kot smo si predstavljali in mislili, takrat in tam nas čaka resnični ti in jaz.  A naj ta hoja ne izvira iz prezira, pohlepa, sovraštva in zavisti, temveč iz ljubezni. Ljubezni do zgodovine, ljubezni do domovine, ljubezni do družine in do sebe z vizijo boljše, bolj humane prihodnosti za nas in za tiste, ki prihajajo za nami, naše najmlajše...

V srcu je izvir potoka, ki bo tekel naprej, ne glede na tržne strategije, ne glede na kruto moč minimalnih stroškov in maksimalnega dobička današnjega časa, ne glede atomsko sovraštvo, ki je kot masivna skala, a vendar naš izvir lahko izdolbe skale. Sami smo majhen hudournik, a ko se tokovi src povežejo, se skupaj zlijejo v mogočne reke, ki ne poznajo meja in odnesejo vse s seboj in tečejo naprej... Želijo zajeziti reko, jo razbiti in zmanjšati njeno moč,  a jim ne bo uspelo, letos ne.

Naj bo 2015 Enotno in Enkratno, sam se bom trudil in strmel k temu, da smo še bolj povezani, doživel razočaranja in pelin do veselja in smeha, a prek trnjev do zvezd je edina pot navzgor. Hvala Vam, da ste z mano že ves ta čas, da si vzamete trenutke vašega življenja in da lahko svoje poslanstvo in umetnost širim med vaša srca in ušesa.  Tehtnico prevagali, letos bomo zmagali! J Gremo!

Trkaj