Grafiti - Umetnost ali Vandalizem?

Pred kratkim ste v vlogi ambasadorja podpri projekt proti vandalizmu Človek! Čuvaj svoje mesto. Zaradi česa ste se odločili, da pristopite k projektu? Morda zaradi vrtoglavih številk, ki so pokazale, da je vandalizem v preteklih letih Ljubljano stal okoli 360 tisoč evrov?

Niti ne zaradi denarja, precej me je razjezilo, ko se je objestnež lotil dreves v Ljubljani, polomil veje, odstranil lubje... vprašanje ki ste ga zastavili pa je precej tipično za nas čas. Bolj kot da bi uvideli v življenje, spremenimo vso vrednost v denar, najbolj neživljensko stvar na svetu. Zato sem za življenje, za človeka in vsa ostala živa bitja.

Sedaj, ko poznate statistične podatke, nam lahko poveste, ali ste vedeli, da je v Ljubljani toliko tovrstnih dejanj?

Ne vem kdo izračuna te številke, ampak zavedam se, da se veliko škode zgodi, ko ljudje uničujejo. Uničujejo pa, ker morajo spraviti svojo jezo nekam.  Žal mi je, še posebej športne objekte, otroška igrišča, kipe, klopce in objekte ki so v kulturni dediščini, vseeno pa mislim, da je ta denarna številka zelo majhna v primerjavi s tem, koliko dobijo odvetniki z medsebojnim pravdanjem zamesto.

Na katera dejanja, ki so jih povzročili vandali, ste sami postali najbolj pozorni?

Meni je bilo grozno, ko me je sosed poklical, Rok igle so na otroškem hribu. Smo potem odšli skupaj tja in čistili zadevo, jih spravljali v poseben koš... 

Klicali smo policijo, te so dejali, da to ni njihova stvar in so nas preusmerili na MOL, MOL nas je naprej povezal na društvo Stigma, ki takrat ni delovalo, zopet nazaj na MOL, MOL na civilno zaščito, civilna zaščita na policiste... izgubili smo 2 uri da so se policisti odločili, da so oni odgovorni in potem je prišel policist, kar malo tečen in nadut, da mora opraviti tako delo.

Ne bom rekel, da je to delo čistega vandalizma, ampak vseeno, žal mi je, da zaradi tega obstaja nevarnost za naše najmlajše, ki so radi radovedni, da zaradi želje in malomarnosti nekoga lahko nasrka nekdo drug. Drugače pa kot sem omenil, zgoraj, uničevanje lastnine, ki nima drugih namenov kot spodbujanje zdravega življenja odraslih in otrok ter objekte kulturne dediščine, to me najbolj razjezi.

Kaj vas osebno najbolj prizadane?

Osebno me najbolj prizadane, ko vidim, kako se vlaga v stavbe in nežive dele več kot pa v ljudi. Mladi potrebujejo službe, delo in možnost, da so lahko koristni. Ampak vseeno, največkrat se zgodi, da raje vložimo v nek objekt, most, kip, fasado, prenovo, nove omare, ki stanejo toliko kot bi dobili 3-4je ljudje, ki bi lahko delali celo leto s polno paro. Rezultat brezupa pa se potem izrazi na objektih, le da mnogi teh vzorokov in posledic na povežejo skupaj.

Pred kratkim ste povedali, da grafiti po vašem mnenju niso dejanje vandalizma. Še vedno mislite tako?

Seveda. Grafiti so umetnost, ki nas spremlja že od začetka človeštva. Poglejte v jame Lascaux, Pompeje, Egipt. Ljudje so se izražali skozi zgodovino da so svoje uvide, znanje, čustva, impresijo podarili zidu in tudi danes je tako. To obliko umetnosti cenim. Je sporočilo svobodnega izražanja.

Župan Zoran Janković je grafite obsodil za vanadlistično dejanje, glede na to, kje se nahajajo. Se s tem strinjate?

Mislim da Zoran nima pravice obsojati umetnost za vandalizem, sploh če o tej obliki umetnosti ve zelo malo. Po moji logiki je definicija vandalizma skrunitev, nasilje. Zato se lahko postavim na drugi pol, da se ustvari dinamika. Obsojam jumbo plakate, ki jih je po mojem mnenju preveč in ki kar kričijo k tržni logiki in mažejo našo podzavest in nas počasi a zagotovo spreminjajo v ljudi, ki imajo dva namena. Biti tarča oglasov z namenom postati potrošnik.  Človek in meščan pa je več. Upam da MOL tudi kmalu organizira projekt Človek 2, kjer se bo borila proti neprestanemu bombardiranju z reklamami, Ljubljančani jih dobimo od 2.000-30.000 x letno, kar je zame skrunitev naše biti,  vandalizem v polnem pomenu te besede. Mislite, da bilo to sprejemljivo na enak način kot je odstranitev grafitov?

Županu in ekipi sicer zelo čestitam, ker jim je uspelo Ljubljano postaviti res na visoko mesto. Mnenja obiskovalcev, dvig obiska,  nagrade, zanimanje za naše glavno mesto ne laže. Vseeno pa pogrešam piko na i in to je dušo. Podobno kot jo je imel v času secesije župan Hribar, ki je poleg organizacijskih sposobnosti imel še čut za umetnost, za slovansko bit in čut za meščanstvo. Ne vem če bi on pavšalno zamahil čez grafite in dejal; tega pa ne bomo imeli., sploh če je to način izražanja mladih.

Če si pogledamo preostala tuja glavna mesta, Barcelona, London, New York imajo vodene in dobro obiskane turegrafitov, saj ljudi ne zanima samo nakupovalni park, ampak jim je všeč urbana kultura. Mislim, da bi bilo dobro da bi v Ljubljani organiziriali svetovni kongres uličnih umetnikov in risarjev, da bi videli, kako lahko takšen talent in strast do prenove javnih prostorov oplemeniti izgled, funkcionalonost in unikatnost prostora. Sploh v prenovi duha, ki ga ima Ljubljana, bi to bila še dodatna odločitev, zakaj bi kot turist obiskal Ljubljano ali pa se kot meščan sprehodil čez njo. Ne verjamem, da je agenda, ki se peljte;  špecanje v stilu inkvizicije; če si videl grafiterja, pokliči na naš telefon, pravilna smer. Sam bi raje poskušal dvigniti nivo grafitiranja, na način da inspirira mnoge, pa bo tudi »čičk in čačk« kot pravijo nekateri mnogo manj.

Kako boste sami pripomogli k boljši Ljubljani? Ste si morda zamislili kakšno rimo?

Haha, dobra. Ljubljana je moje mesto in je že nekaj projektov s katerimi upam in verjamem, da sem vnesel več povezanosti in dobre volje med ljudi.

Mislite, da sicer vandalizem spada med normalen proces v obdobju odraščanja?

Delno ja, v mladih se nabira energija, ki nekam eksplodira. Tudi sam sem kdaj kaj uničil, dokler nisem pogruntal, da lahko uničuje vsak, gradi pa malokdo in sem se raje odločil za gradnjo vezi, odnosev, projektov, prihodnosti. Zato bi to energijo, ki se nabira v mladih preusmeril v šolanje, kjer bi se lahko naučili izdelovati objekte in umetnost. Ko enkrat sam nekaj narediš, potem ni pogoja da to uničiš, tako da v tem smislu vidim dober obrat da se destruktivna energija zgolj spreobrne v kreativno, s primernim vodenjem.

  

Ste tudi sami kdaj podlegli temu? V svojih pesmih namreč sem ter tja omenite kakšno dejanje iz preteklosti, na primer v pesmi Hej Ti! Pa nas zanima – gre zgolj za rimo ali tudi kakšno resnično dejanje?

Je resnično. Del odraščanja.

Mislite, da je iluzorno pričakovati, da se bo kampanji proti vandalizmu pridružila skupnost meščanov?

Jaz upam da se, pri stvareh, ki sem jih omenil zgoraj. Uničevanju dreves, kulturne dediščine, športnih objektov, parkov... Upam pa, da bo skupnost meščanov, civilna sfera in novinarski del odprl večjo debato v smislu; kaj so grafiti, da se o teh rečeh pogovarjamo in da vsaj nek del ljudi sprejeme to umetnost 21. Stoletja, ki se je napajala skozi tisočletja.

Proti katerim vandalističnim dejanjem se v največji meri zavzemate?

Ubijanju življenja.

Kako bi po vašem mnenju mlade najlažje spodbudili k temu, da svojo agresijo in zlonamerna dejanja sproščajo na drugačen način?

Ponuditi jim alternativo, izboljšati življenski standard. In ne da pomeni ta življenski standard; večje število avtomobilov in prestižnih ur, pač pa več miru, več prostega časa, več ljubezni in dobre vzgoje, družinsko ozračje, hkrati pa graditi infratrukturo, ki bo mladim pomagala uresničiti svoje potenciale, doma in na tujem. Nekatera sporočila,ki jih kažejo grafiti, kažejo realnost našega vsakdana; brezup, nemoč, jeza. Dobro bi se bilo povprašati po vzrokih, po zadolževanju na račun otrok, ki se še niso rodili, po legalni kraji našega denarja in prihodnosti, razcepljanju naroda in ustvarjanju destruktivne klime v naši mali državici, ter nezaupanju. Morda bo kdo po tem ugotovil, da je neko izražanje posledica, ne pa vzrok stanja in klime v mestu in državi,

Koga bi si vi sami želeli nagovoriti, da preneha s tovrstnimi dejanji? Prav mlade?

Najprej bi rekel starješim; "old boyzom", da naj se že umaknejo stran, saj so si nagrebli dovolj in naj nehajo načrtno uničevati naša življenja, in mladost naših otrok. Ogromno lopovov se sprehaja prosto med nami in nikoli ne bodo odgovarjali za svoja dejanja, ki morda po luknjastem zakonu in lobiranju niso nelegitimna, so pa moralno sporna in po zdravi pameti uničujoča. To je tisti vrhovni vandalizem, ki mu ni para. Da preko namernega izčrpavanja podjetij, služnemu kimanju velikemu bratu počasi in zagotovo ubijaš svoje ljudi v imenu kapitala, nakoncu zamahneš z roko in si rečeš, saj je samo biznis.

Glede na to, da ste sami z mladimi precej povezani, nam zaupajte, kako bi jih vi pregovorili? Kaj bi jim morali ponuditi v zameno?

Občutek, da so sprejeti, da jih nekdo razume, da imajo družino. Da se vidijo nekje in da nekdo v njih brezpogojno verjame da jim bo uspelo, hkrati pa ne boža, ampak vzgaja, vendar z najboljšim namenom, da človek postane Človek z veliko začetnico.

Kaj bi po vašem mnenju Ljubljana še morala narediti za lepši jutri?

Mislim, da je to raziskovanje naših korenin. Mi smo Slovani, oziroma smo potomci njih. Ko se je zgodilo pokristjanjevanje, je bilo veliko teh korenin odrezanih, ali pa implementiranih v novo verovanje, vendar se nam slovanska kultura  v vsakdanjem pogovoru, v obnašanju v dojemanju še vedno kaže, mi pa jo skrivamo, oziroma pozabljamo na njo. Zelo malo smo ponosni na dediščino, pa bi lahko bili, saj kaže na unikatnost nas samih.  Brezpredmetno je ponavljati za Ameriko v vsem, saj to nismo, oziroma so že oni vse pogruntali.  Zato bi v Ljubljano vnesel to zgodbo, zgodbo o nas, o naših koreninah, kdo smo bili, kdo smo in kam gremo. Vnesel bi več meščanskega duha – kar pomeni kulturna in duhovna avantgarda. Hvaležen sem, da smo mesto, ki ima zelo malo nasilja po številkah, vendar se to nasilje dogaja samo do sebe, saj je vsak dan vsaj en samomor, kar je žalostno. Veliko več družinskega ozračja bi rad vnesel v mesto, ter da se pravici zadosti in pomeče legalne kriminalce in shizofrene pohlepne psihopate kapitala tja kamor spadajo. V zapor in umobolnico.

Večkrat bi dal jajca na mizo s projekti kot jih že imajo v nekaterih mestih. Manj plastike, legalizacija konoplje, zdrav način življenja, samooskrba...

Pred kratkim ste postali oče, ČESTITAMO!! V kakšnem okolju si želite, da bi odraščala vaša hčerka? Je to okolje že primerno ali mislite, da bi morala Ljubljana narediti še kaj za boljšo prihodnost naših potomcev?

Želim si da bi odraščala v okolju, kjer bi lahko uresničila svoje potenciale, brez da bi trpela druga bitja zaradi tega. Ob napovedih in ukrepih ki jih začenjajo ustvarjati multinacionalke korporacije, da bi bili radi nad državnimi zakoni, se zgrozim, obenem pa mi je jasno, da nihče nikdar, si ni mogel podrediti sveta in tudi tokrat bo podobno, človeška iskra za pravičnost, ljubezen in enotnost ne bo izginila. Vizija Ljubljane pa bi morala biti, kako bi radi videli mesto čez 1000 let, da bi tudi naši popopopotomci živeli tukaj, ne le vizija do konca našega mandata, to je pogubno in kratkovidno.

In vaše sporočilo mladim, ki vas imajo za vzornika?

Najdite tisto, v čemer imate talent, da čutite povezanost. Potem se izboljšujte in neprestano dvigujte svoje znanje, odstranjujte svoje slabe navade in ne se bati živeti tisto, kar potihem sanjate. Varujte življenje vseh živih bitij. Prekršite pravila, če niso v skladu z življenjem in prinašajo smrt.  

Intervju objavljen v reviji Stop